Guliver
Predstava za otrokeKoprodukcija | Gledališče Koper in Italijanska drama HNK Ivana pl. Zajca, Reka (Hrvaška) |
---|---|
Trajanje | Predstava traja 55 minut |
Ustvarjalci
Avtorica dramatizacije | |
---|---|
dramaturg | |
Prevajalec v slovenski jezik | |
Prevajalki v italijanski jezik | |
lučni tehnik | |
lučni tehnik | |
rekviziter | |
vodja tehnike | |
odrski mojster | |
odrska tehnika | |
Odrska priredba Swiftovega satirično-utopičnega romana Guliverjeva potovanja obnavlja dve najzanimivejši Guliverjevi dogodivščini – brodolom in rešitev na Liliput, otok pritlikavcev, ki jim Guliver pomaga v boju proti Blefuskancem, ter drugo Guliverjevo potovanje, pristanek na otoku velikanov in vrnitev domov – povsem avtorsko pa je njuno nadaljevanje: v njem Guliver vpluje v svobodno reško pristanišče, spozna, da je svet, predvsem, ko gre za nižje družbene sloje, lahko krivičen, upanje v boljše življenje pa najde v gledališču, ki je zanj nekakšno potovanje, na katerem srečuje ljudi, spoznava jezike in svet.
Uprizoritev, prepletena s songi, ne želi biti le všečna ilustracija Guliverjevih dogodivščin, zato pred mlade gledalce postavlja vprašanja o moči in šibkosti, spoznavanju Drugega (človeka, naroda, države, jezika), razumevanju in sprejemanju razlik, hkrati pa jim ponudi možnost, da se naučijo nekaj novih italijanskih besed.
Iz kritik
Guliver je bil za mlado občinstvo duhovit in zabaven na mestih, na katerih so se z likom poistovetili ali se v situaciji prepoznali. Otroke je nasmejal Gorazd Žilavec v obeh podobah Guliverjevega otroka (kot malček in kot pubertetnik), Svetovalca in Kmeta, simpatična se jim je zdela tudi Tjaša Hrovat v vlogah Kmetice in Cesarice.
Odlični Bruno Nacinovich kot Guliver, v drugih vlogah pa igralsko in pevsko razigrani Elena Brumini, Miriam Monica ter igralci koprskega gledališča, Igor Štamulak, Gorazd Žilavec in Tjaša Hrovat, so odigrali veselo in zanimivo glasbeno pravljico.
S skromno, vendar učinkovito scenografijo, z zelo dobrim oblikovanjem svetlobe ter zanimivo koreografijo so nam predstavili poučno zgodbo za vse generacije; od najmlajših, ki bodo prvič sedli v dvorano, do tistih najstarejših – zgodbo o ljudeh, ki se morajo kljub medsebojnim razlikam sporazumeti, saj smo, pa naj živimo v katerem koli kotičku sveta, enaki in se moramo med seboj razumeti in spoštovati.
Reducirana je tudi vizualna podoba predstave. Minimalistični scenografiji Duška Milavca, ki jo poudarja svetlobno oblikovanje Jake Varmuža, dominira detajl velikega zemljevida, kostumi Mateje Čibej pa pričarajo različne narode, kulture in družbene sloje, s katerimi se Guliver srečuje na svojih potovanjih. Različna prizorišča nakazujejo scenski rekviziti, kot so miniaturne hiške in ladje.
/…/
V tej glasbeni pravljici pomembno vlogo odigrajo songi in glasba Mirka Vuksanovića, še posebej sklepna »Pesem upanja«, v kateri gledališče postane mesto svobode, združevanja in vere v boljši svet. Sporočilo te večjezične in večkulturne uprizoritve je, da smo kljub jezikovnim in kulturnih razlikam pravzaprav vsi enaki.
Anja Nežić portal www.ziher.hr (29.11.2015)
Predstava postulira nekaj izredno močnih motivov, ki jih lahko opišemo z besedami: libertà, punto di vista, uguaglianza in rispetto (svoboda, gledišče, enakost in spoštovanje). Na njih uprizoritev gradi tematske sklope, ki otroku, če se je iz njih vsaj nekaj nauči, ne morejo škodovati.
/…/
Guliver ni le še ena v nizu otroških predstav, ki jih bodo zaradi kurikula obiskovali učenci in njihove učiteljice; gre za kakovostno, poučno, zanimivo in navdihujočo uprizoritev, ki otroke, če ne že k učenju, spodbuja vsaj k razmišljanju o drugih kulturah, jezikih, ljudeh in mestih. Enourna glasbeno-scenska uprizoritev pri njih ne bo vzbudila odpora do gledališča (kar se pogosto zgodi, ko otroka prvič pripeljemo v gledališče), saj je Guliver v prvi vrsti namenjen njim, zagotovo pa ne bo odveč, če si predstavo ogleda tudi tisti, ki bi se rad spomnil na vedno pomembne in pogosto pozabljene »lekcije« o strpnosti, spoštovanju in svobodi.